Potniško letalo z osemkratno hitrostjo zvoka

Futuristični projekti ruskih letalskih konstruktorjev, predstavljeni na letalskem salonu MAKS 2017

Na nedavnem letalskem salonu MAKS 2017 predstavili projekt hipersoničnega potniškega letala, težkega transportnega letala TTS-IS in nadzvočnega poslovno-potniškega letala SDS/SPS.

Najbolj inovativna ruska letalska inštitucija je brez dvoma Osrednji aerodinamični inštitut – CAGI (rus.: Центра́льный аэрогидродинами́ческий институ́т (ЦАГИ) – Centralnij aerogidrodinamičeskij inštitut), na nedavnem mednarodnem letalskem salonu v Žukovskem pri Moskvi (nekdanja letalska baza Ramenskoje pri istoimenskem mestu – 40 km od Moskve) je predstav kar tri zelo futuristične letalske projekte. CAGI je sicer glavni ruski znanstveno-raziskovalni ruski center, na razstavnem prostoru pa je predstavil dve potniški letali nove generacije s skupnim imenovalcem nadzvočno hitrostjo ter težko transportno letalo v obliki t.i. ekranoplana.

Hipersonično potniško letalo HEXAFLY-INT je ambiciozen projekt mednarodnega pomena, saj v njem sodelujejo poleg ruskih tudi letalski inženirji in konstruktorji iz evropskih držav in Avstralije. Gre za precej revolucionarno zasnovo, ki naj bi presegla dosedanje standarde v letalskem potniškem prometu, posebno glede čezoceanskih, medcelinskih poletov. Gre za letalo, ki se že na prvi pogled povsem razlikuje od standardnih zasnov potniških letal. Temeljni cilj zasnove HEXAFLY-INT je izjemno skrajšanje potovalnega časa med Evropo in oddaljenimi prestolnicami na Daljnem vzhodu in Oceaniji (Vladivostok, Peking, Tokio, Sydney, Wellington ipd.).

Pogonski motorji tega potniškega letala naj bi uporabljali za pogonsko gorivo tekoči vodik, presegli pa hitrost 8000 m/h. Tako naj bi to letalo za razdaljo med Brusljem in Tokijem potrebovalo približno 2 uri in četrt, do oddaljenega Sydneya pa dve uri in tričetrt.

Poleg tega projekta pa CAGI razvija tudi domačo zasnovo nadzvočnega potniškega letala SDS/SPSD, ki bo lahko preletel razdaljo 8600 km sz gospodarno hitrostjo približno 2000 km/h. To letalo naj bi izdelovali v dveh verzijah, kot poslovno VIP letalo in kot potniško letalo za 85 potnikov.

Za razliko od prvih nadzvočnih potniških letal (konkord in Tu-144), ki sta zaradi enormne porabe goriva v ozračje spuščali tudi enormne količine izpušnih plinov (ki so uničevali ozonski plašč), obenem pa bila izjemno hrupna, naj bi letalo letalo SDS/SPB ne imelo takšnih težav.

Projekt supersoničnega letala nove generacije so začeli že konec devetdesetih let, Ruska federacija pa začela vanj investirati – Ministrstvo za trgovino in razvoj – precej večja sredstva, kar je dinamiko razvoja takoj pospešilo. V zadnjih štirih letih so strokovnjaki CASGI opravili vrsto teoretičnih in eksperimentalnih raziskav, v katerih so izpopolnili aerodinamične, plinskodinamične in akustične značilnosti letala in njegove pogonske skupine. Prva faza testiranj ekspšerimentalnega modela SDS/SPD so se začela pred letom dni, prva faza pa je obsegala preizkušanja v vetrovniku, v katerem so simulirali zračni upor, ki nastaja v območju podzvočnih hitrostih. Temeljni cilj teh raziskav je bilo spremljanje aerodinamičnih lastnosti letala v fazi vzleta in pristajanja. Pridobljeni rezultati predstavljajo temelj za presojo stabilnosti in upravljivosti pri majhnih hitrostih v širokem razponu vpadnih kotov med letom. Prav tako so obdelali tudi oceno optimalne dolžine vzletno-pristajalne steze, primerne ta to letalo.

Do leta 2020 pričakujejo,. Da bodo izdelali ekspšerimantalni motor za to letalo, po fazi zapletenih preizkušanj tega motorja pa naj bi tudi kompletirali prvo prototipno letalo, ki naj bi bilo pripravljeno za krstni polet. Začetek te faze načrtujejo v letu 2025. Če bodo uspešno izvedli ta projekt, bo to prvo nadzvočno komercialno letalo po Tu-144, ki so ga zaradi cele vrste nerešljivih tehničnih težav izvzeli iz uporabe v letu 1978.

Ob Tu-144 je obstajalo še precej bolj znano (in veliko uspešnejše) nadzvočno francosko-britansko potniško letalo concorde/concord, ki so ga zaradi podobnih težav umaknili iz prometa leta 2003.

Kljub temu, da v ZDA, pa tudi številnih drugih državah, velja prepoved uporabe nadzvočnih letal nad naseljenimi mesti, ameriški letalski konstruktorji delujejo na dveh projektih nadzvočnih potniških letal. Gre za projekt poslovnega nadzvočnega letala AS2 podjetja Aerion Corporation (v projektu sodeluje tudi evropski Airbus) in njegovega konkurenta Spike S-512, ki ga razvija Spike Aerospace. Prvi naj bi poletelo leta 2022, drugi pa menda že precej prej, krstni polet S-512 namreč napovedujejo že za prihodnje leto.

Znova nadzvočna potniška letala?

Po napovedih iz letošnjega letalskega salona v Parizu, resda zelo optimističnih, naj bi obudili prevoze z nadzvočnimi potniškimi letali, potem ko naj bi pet prevoznikov naročilo skupaj 76 nadzvočnih potniških letal pri ameriškem proizvajalcu Boom. Od teh petih je znan le prevoznik Virgin, ki je bil pred leti celo v igri za nakup doslej edinega nadzvočnega letala concorde, če bi po nesreči v bližini pariškega letališča Charles de Gaulle ponovno leteli. Kot so še zatrdili, naj bi vseh pet naročnikov nadzvočnih potniških letal in proizvajalec ob priložnosti letalo predstavili na posebnem dogodku. Ustanovitelj in izvršni direktor ameriškega proizvajalca na tiskovni konferenci v Parizu Blake Scholl je povedal, da letalski prevozniki pričakujejo nekaj novega in drugačnega, tako bi potnikom ponudili nadzvočno potniško letalo. Prepričan je tudi, da letalski prevozniki delijo z njim vizijo dostopnega potniškega letalskega prometa z nadzvočno hitrostjo. In, kot še pravi, iščejo partnerje za prihodnost. Na tiskovni konferenci je še zatrdil, da bi polet od Pariza do New Yorka z nadzvočnim letalom trajal tri ure in pol, kar je polovico manj kot zdaj, letalo pa bi razvilo hitrost 2,2 macha. Iz San Francisca pa bi takšno letalo do Tokia potrebovalo malo več kot pet ur, medtem ko z zdajšnjimi letali 11 ur. Novo nadzvočno letalo bi imelo 55 sedežev v poslovnem razredu ali – za daljše polete – 15 sedežev v poslovnem in 30 sedežev v prvem razredu. Stalo naj bi 200 milijonov dolarjev. Vozovnica od New Yorka do Londona bi stala približno 5000 dolarjev. Družba Boom želi letalo spraviti v zrak že v letu 2023, za zdaj pa razvija manjše letalo – demonstratorja tehnologije novega nadzvočnega potniškega letala. Scholl je še zatrdil, da bo prototipni demonstrator XB-1 poletel prihodnje leto v Denverju, potem ko bodo z njim opravili vse zmogljivostne in varnostne preizkuse. Ob tem je še dodal, da zdaj potrebujejo za prvo neodvisno razvito nadzvočno potniško letalo tako finančne kot tehnične-konstruktorske in proizvodne partnerje. Za zdaj pri razvoju Boomovega nadzvočnega potniškega reaktivca sodelujejo General Electric, Honeywell, Tencate in Stratasys.

Kot utopija pa zvenijo tudi besede Boeingovega vodilnega moža Dennisa Muilenburga, ki napoveduje, da bo let med New Yorkom in Šanghajem nekoč trajal samo dve uri. To naj bi se zgodilo že v desetletju ali dveh, pri Boeingu pa pričakujejo hipersonično potniško letalo, ki bi doseglo petkratno hitrost zvoka (več kot 8000 km/h!). Zdaj traja komercialni let med omenjenima mestoma kar 15 ur. Kot napoveduje, bo segment potnikov, ki bodo ”plačali” to hitrost, sicer majhen, a vendarle pomemben.

Te besede zvenijo velikopotezno, dejansko pa bi bili stroški za vzdrževanje hipersoničnih potniških letal tolikšni, da se verjetno ne bodo nikoli dvignila v zrak. Tako se zdijo veliko bolj prizemljene besede izvršnega direktorja lizinške hiše AirCorp Ltd. Johna Pluegerja, da se bo to morda zgodilo v prihodnjem desetletju ali še kasneje, verjetno pa sam tega ne bo nikoli doživel. ALC daje v najem stotine letal številnim letalskim prevoznikom po vsem svetu, in kot zatrjuje Plueger, se prevozniki ozirajo večinoma po učinkovitih in profitnih letalih, ohranja pa vsa letalska industrija prav lepe spomine na nadzvočnega concorda. Prav nezmožnost ustvarjanja dobička na linijah med Evropo in ZDA je concorda tudi ”ubila”. British Airways in Air France sta s temi letali letela več kot 30 let in nikoli nista ustvarila dobička. Concorde je letel vse do že omenjene nesreče leta 2000 v bližini pariškega letališča, ki je bila bolj seštevek številnih nesrečnih okoliščin. Sledil je le še zadnji – poslovilni polet – concorda novembra 2003. Od svetovne javnosti se je poslovil malo pred tem na pariškem letalskem salonu 14. junija istega leta. (Revija Obramba, 7/2017)

Na moskovskem letalskem salonu MAKS 2017 si obiskovalci lahko videli na razstavnem prostoru CAGI še eno maketo zanimivega futurističnega projekta: gre za težko transportno letalo TTS-IS. Če pogledamo samo tehnične značilnosti tega letala, gre res za zelo impresiven projekt. Po zamislih letalskih konstruktorjev naj bi to letalo nosilo kar 500 t tovora. Za primerjavo. Doslej največji leteči transporter Antonov An-225 zmore prepeljati 250 t tovora na razdaljo 6000 km. Gospodarna hitrost tega ”mega” letala naj bi bila približno 500 km/h, pogonsko gorivo pa naravni plin.

Pripravil: B. Knific, foto: YouTube

Potniško letalo z osemkratno hitrostjo zvoka

Futuristični projekti ruskih letalskih konstruktorjev, predstavljeni na letalskem salonu MAKS 2017

Delite novico:

Povezani članki