Putin odobril “donacijo” lovcev MiG-29 in oklepnikov Srbiji

KAKŠNI SO POGOJI IN CENA RUSKE DONACIJE OBOROŽITVENIH SISTEMOV ZA SRBIJO?

Ruski predsednik Vladimir Putin je Srbiji odobril dobavo (donacijo) šestih letal MiG-29 in kontingent oklepnih vozil. Zdaj je na vrsti Beograd, ki se mora izreči o ponudbi. Odločitev nikakor ni lahka, kot se zdi. Donacija ni brezplačna, politične posledice pa so lahko obsežne.

Srbija trenutno brani lastni zračni prostor s samo štirimi lovci MiG-29, pa še eden od teh ni operativen. Ta letala so stara skoraj tri desetletja (izvirajo še iz bivše Jugoslavije in so delno torej tudi “slovenska last” – vendar se je Slovenija temu delu nasledstva iz bivše skupne države iz nepojasnjenih vzrokov odrekla), naslednje leto bodo zato morala obvezno v remont, ki bi bil obenem tudi zadnji, do leta 2028 pa jim poteče življenjska doba. Za Srbijo to pomeni zadnji trenutek za nabavo novih bojnih letal, zato je ta (delni) poklon ruskega predsednika več kot dobrodošel. A ima seveda svojo ceno!

Kot je za spletno stran Sputnik izjavil vojaški komentator Miroslav Lazanski (njegovi komentarji in izjave so bili vedno oprijemljivi, ker so v njih pogosto sporočila uradne srbske politike ali pa obrazložitve določenih načrtovanih korakov – skratka spini srbske uradne politike, s katerimi preverjajo določene ukrepe in postopke), bi se Srbiji dogovor o dobavi šestih lovcev in kontingenta oklepnikov splačal. Kot pravi Lazanski, Srbija tudi s temi šestimi ruskimi lovci MiG-29 ne bi imela celotne eskadrilje, vendar bolje nekaj kot pa nič ali kot ima danes. Ti lovci so že rabljeni, vendar pa imajo še za nekaj let naleta. Ob večjem remontu bi vbili dejansko skoraj kot novi, Srbija pa bi zanje plačala polovično ceno – to je približno 100 milijonov dolarjev. Posamezni Mig-29 bi tako stal 20 milijonov dolarjev, ob takšnem poslu pa bi Rusija Srbiji poklonila najmanj 80 milijonov dolarjev, morda še celo več, meni Lazanski. Za Srbijo bi bilo teh šest lovcev tudi prikladno, saj bi piloti nadaljevali z letenjem na isti generaciji bojnih letal. Lazanski še pravi, da število bojnih letal ne ustreza vojnim razmeram, vendar pa jih je dovolj za nadzor zračnega prostora in kolikor tolikšno vzdrževanje ravnotežja s sosednjimi državami (verjetno je imel v mislih predvsem Hrvaško, kajti tako Bolgarija kot Romunija imata močnejši vojni letalstvi – Romunija ima 48 operativnih lovcev MiG-21 lancer ter 6 rabljenih F-16 – portugalskih, dobijo pa jih še 6; Bolgarija pa ima 15 lovcev MiG-29A/UB in nekaj MiG-21).

Prav tako so ruskih in srbski viri navedli, da bo Rusiji Srbiji dobavila oklepnike, ob tem pa, da bi bila lahko ovira za uresničitev dobave lovcev cena remonta obstoječih letal. O tem so se v okviru mešane meddržavne komisije dogovarjali kar nekaj časa, cena pa naj bi za Srbijo postala sprejemljiva šele po intervenciji ruskega obrambnega ministra Shoiguja. Na sestanku te komisije je bil govor tudi o nabavi protiletalskega sistema buk, vendar so presodili, da Srbija ta trenutek nima sredstev za nabavo tovrstne tehnike. Buk je sicer eden najbolj najpriljubljenejših zračnoobrambnih raketnih sistemov,njegova cena pa je – neuradno – 60 milijonov dolarjev za en divizion. Kot komentira Lazanski, buk sicer ni poceni, vendar še vedno cenejših od raketnega sistema S-300 (ki je dolgoletna želja Srbije, še posebej od letalskega napada na ZR Jugoslavijo v letu 1999). Ta sistem je tudi kompatibilen z obstoječima zračnoobrambnima sistemoma Vojske Srbije neva in kub. Kot še dodaja Lazanski, je zelo skeptičen glede dobave, saj o srbskih nabavah orožja v Rusiji govorijo že tri leta. Po njegovem Srbija nekaj časa ni vedela kaj hoče, potem ni upala nabavljati orožja od Rusov, ko pa so premagali strah, je mednarodni denarni sklad postavil svoje prepovedi …

Srbski politični analitik Dejan Vuk Stanković pa dodaja, da bi Srbija zaradi te (pol)donacije lahko plačala zelo visoko politično ceno, kajti po njegovem imajo vsi vojaški in gospodarski posli tako svojo politično ceno kot priokus. Pri tem ne gre zanemariti dejstva, da je Evropska unija že opomnila Srbijo, da uskladi zunanjo politiku z Brusljem, oziroma da se pridruži sankcijam proti Rusiji. Torej, kot pravi Stanković, če se zamerite EU in ZDA ne morete pričakovati zvezdice na zastavi EU. To je torej cena!

Srbska vlada se o ponudbi Moskve še ni izrekla, je pa srbski predsednik Tomislav Nikolić dal jasen odgovor. Zanje je Putinova ponudba za dobavo letal in oklepnikov Srbiji znak iskrenega sodelovanja, zaupanja in prijateljstva. Pravi, da ima Srbija danes prijatelje, s katerimi je ni sram sodelovanja, prav tako pa hoče razširiti prijateljstvo povsod po svetu in nikomur ne pomaga sovražiti druge. Nikolić še pravi, da Srbija ne bo nikogar napadla, vendar pa bodo zagotovili obrambo svoje države.

Pripravil: B. Knific, foto: Military Photos, Dimitrije Ostojić