Rudolf Badjura – življenje in delo (2. del)

VOJSKI DRŽAVE SHS IN KRALJEVINE SHS TER NADPOROČNIK RUDOLF BADJURA

Nadaljujemo s predstavitvijo lika in vsestranskim udejstvovanjem Rudolfa Badjure, tokrat na vojaškem področju. Drugi del, pripravil ga je mag. Zvezdan Marković (Vojaški muzej Slovenske vojske), govori o turbulentnem koncu velike vojne z razpadom Avstro-Ogrske in oblikovanjem novih  oblasti in držav, pri tem je pomembno vlogo odigralo tudi slovensko vojaštvo. Razmere na Štajerskem z Mariborom in posredovanje generala Maistra so dobro poznani, manj pa smo seznanjeni z dogajanjem v osrednji Sloveniji z Ljubljano.    

Prva svetovna vojna je Slovencem pustila izjemno hude posledice. Številni mladi fantje so padli na frontah, vojna, z vso svojo surovostjo, je divjala na zahodnem delu slovenskega ozemlja ob reki Soči, notranjost pa je imela pomembno vlogo zaledja. Maja 1918 so bili Slovenci prisotni v večjem ali manjšem številu kar v 50 polkih avstro-ogrske vojske. Slovenske vojaške in civilne oblasti so takoj po prvi svetovni vojni ocenile, da se je svetovne vojne udeležilo vsaj 150.000 mož s slovenskega ozemlja. Da je z avstro-ogrsko vojsko na frontah nekaj hudo narobe, je v drugi polovici leta 1918 kazalo vedno več znamenj. Vendar slovensko vojaštvo vse do usodnih dni konec oktobra 1918 ni imelo, niti ni moglo imeti vpliva na postopno oblikovanje novih slovenskih oblastnih organov, le z vojaškimi upori je lahko pokazalo svoje nezadovoljstvo z obstoječim stanjem in nadaljevanjem vojne.

Slovensko vojaštvo je odločilno vlogo pri prevzemu oblasti odigralo v Ljubljani. Z Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov je posledično nastala tudi potreba po vzpostavitvi tudi njene oborožene sile. 29. oktobra 1918 je bila v Ljubljani velika manifestacija, na kateri je bila razglašena Država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Zbralo se je okoli 30.000 ljudi, med njimi je bilo približno, po dr. Rostoharju, 100 oficirjev in 500 vojakov. V njihovem imenu je poročnik dr. Mihajlo Rostohar s sabljo v roki odpovedal prisego habsburškemu cesarju in obljubil zvestobo novi državi. Slavnostni govornik je bil Ivan Hribar. To je bil prelomni trenutek, s katerim je bila leta 1918 rojena slovenska državnost. Že naslednji dan zjutraj, 30. oktobra 1918, je ljubljanski general Rudolf Uherek ukazal poklicati k sebi na raport 15 ali 18 slovenskih oficirjev, ki so sodelovali na proslavi. Prvi na krilu je stal nadporočnik Rudolf Badjura, ki mu je dejal, da so zanj merodajni le odloki Narodnega vijeća v Zagrebu. Država SHS je obstajala od 29. oktobra do 1. decembra 1918, ko se je s Kraljevino Srbijo združila v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Mednarodno ni bila priznana, je pa izpolnjevala vse zahteve mednarodnega prava za nastanek države.

Vrhovna oblast v Državi SHS je bilo Narodno vijeće s sedežem v Zagrebu, njegov predsednik je bil dr. Anton Korošec. V zadnjih dneh oktobra so Slovenci v Ljubljani prevzeli civilno in vojaško oblast. Ob razpadu Avstro-Ogrske in nastanku Države SHS in Nemške Avstrije med državama ni bila določena meja ali razmejitvena črta. Predvsem obmejne kraje sta si lastili obe državi. Narodna vlada v Ljubljani meji ni namenjala dovolj pozornosti. Menili so, da bomo Slovenci na mirovni konferenci brez težav dosegli ugodno postavitev meje. Prav tako ni bila določena meja na zahodu s Kraljevino Italijo.

V Ljubljani je 31. oktobra 1918 začela delovati Narodna vlada SHS za Slovenijo. V njej je oddelek za narodno obrambo vodil dr. Lovro Pogačnik kot poverjenik za narodno obrambo. Istega dne je bil v Zagrebu sprejet sklep o ustanovitvi II. vojnega okrožja v Ljubljani in o imenovanju podmaršala (divizijski general) Nikole Ištvanovića za njegovega poveljnika. S tem je slovenska vojska dobila formalni naziv, ki ji je ostal do začetka februarja 1919. Dokumenti poveljstva II. vojnega okrožja so bili pisani v slovenščini.

Država Slovencev, Hrvatov in Srbov se je 1. decembra 1918 združila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. To je posledično zahtevalo tudi združevanje oboroženih sil obeh držav v enotno oboroženo silo. V vojaškem pogledu so državno ozemlje razdelili na 6 armadnih in 16 divizijskih oblasti ali območij. Ta delitev je bila v veljavi v vojni in miru. Divizijske oblasti ali območja so delili na vojaška okrožja in ta na vojaške sreze. Za Slovence je oblikovanje nove oborožene sile prineslo številne spremembe glede na sistem, ki so ga poznali v Avstro-Ogrski in nato v Državi SHS.

Za nas je še posebej zanimiva Dravska divizijska oblast, ki je bila eno od vojaških območij v Jugoslaviji med obema vojnama ter je zajemala celotno slovensko ozemlje pod Kraljevino SHS / Jugoslavijo. Osnovali so jo 1. februarja 1919. Tega dne je začelo delovati v Ljubljani njeno poveljstvo. Slovenski javnosti je bilo prvič sporočeno šele 2. februarja 1919, da je ukaz o njeni ustanovitvi izdal kralj že 22. decembra 1918. Sporočeno je bilo, da je kralj imenoval za poveljnika generala Krsto Smiljanića in da ta prevzema s 1. februarjem 1919 poveljstvo nad vsemi poveljstvi, četami in zavodi na ozemlju divizije, ter da s tem preneha delovati poveljstvo II. vojnega okrožja. Sporočilo ni niti z besedo pojasnilo, kaj bo pomenila ustanovitev nove divizijske oblasti za slovensko vojsko.  Poveljstva vojnih okrožij so bila v Ljubljani, Celju in Mariboru, operativne enote pa so bile še v Ribnici in Škofji Loki. V njeni sestavi so bili poveljstvo 7. armade, Triglavska divizija, Dravska divizija in Triglavski planinski odred.

Pripravil: Jure Mikelj; vir: Simpozij Rudolf Badjura – bilten, foto: Wikipedia 

SORODNE NOVICE:

Rudolf Badjura – življenje in delo (1. del)

18/12/2014

Rudolf Badjura, rojen v Litiji v letu 1881, je bil vsestranska osebnost, ki je vse svoje javno delo hotel zvezati s širšimi pomeni etike in nacionalnega vprašanja.

Preberi več

Rudolf Badjura – življenje in delo

18/12/2014

avtor: več avtorjev

Znanstvena monografija Rudolf Badjura – življenje in delo prikazuje vsestranska osebnost – vojaški častnik gorskih enot, Maistrov borec, “ljubljanski Rudolf Maister”, kot so ga poimenovali za vojaške zasluge leta 1918. Rudolfa Badjura se je ukvarjal tudi s smučanjem, pisanjem turističnih vodnikov, zbiranjem ljudskega izrazja in zemljepisnih imen, pisanjem priročnikov in slovarjev, aktiven je bil kot vojak, bil je ustanovni član skupine Dren, pobudnik športnega turizma, začetnik raziskovanja jam.

Redna cena: 20,00 eur

poštnina: 5,00 eur, vsak naslednji artikel poštnina le 1,00 eur

Preberi več