Rusija naročila 30 dodatnih trenažnih letal Jak-130

RUSKE LETALSKE SILE BODO IMELE VEČ KOT 110 LETAL JAK-130

Irkutska korporacija bo Ruskim letalskim silam dobavila 30 šolsko-vadbenih letal Jakovljev Jak-130, ki bodo dobavljena v okviru državnega obrambnega programa za obdobje 2016 –  2018. Pogodbo za dobavo 30-ih trenažnih letal Jak-130 (Yak-130) sta podpisala namestnik obrambnega ministra Ruske federacije Yuriy Borisov in predsednik Irkutske korporacije Oleg Demchenko.

Letalo Jak-130 omogoča šolanje pilotov v različnih načinih letenja in uporabi letalskih oborožitvenih sistemov  četrte in prihajajoče pete generacije bojnih letal. Hkrati je Jak-130 prvo rusko vojaško letalo s povsem digitalizirano avioniko. Poganjata ga dva turboventilatorska motorja Progres Al-222-25 s po 2500 kg potiska. Letalo je uporabno tudi za jurišne naloge, opremljeno je z devetimi obesnimi točkami (2 na koncih kril, po 3 pod kriloma in eno pod trupom). Nosi do 3000 kg bojnega tovora, vključno z vodenimi in nevodenimi raketami, bombami in obesniki z izvidniško opremo in opremo za vodenje orožij ter za dodatne gorivne rezervoarje.

Ruske letalske sile so se po koncu hladne vojne znašle v precejšnji zagati na domala vseh področjih. Eno teh (ključnih) je bilo tudi šolsko letalstvo, ki je moralo izbrati novo zmogljivo in sodobno zasnovano šolsko-vadbeno letalo, ki bi bilo obenem uporabno še za naloge podpore iz zraka (lahki jurišnik). Ostali so jim namreč samo še na Češkem izdelani L-29 delfini in L-39 albatrosi, pa še ti v zelo vprašljivem stanju – predvsem zaradi težav z rezervnimi deli. Natečaj za novo vojaško šolsko letalo v devetdesetih letih je izluščil projekt Konstrukcijskega biroja Jakovljeva Jak-130, ki je potem leta 2002 premagal nekoliko bolj tradicionalno zasnovan projekt MiG-AT (s francosko podporo). Rusija pa je takrat v vojaškem proračunu  premogla naročilo zgolj ducat novih šolsko-vadbenih letal Jak-130, čeprav so bili preostali L-39 šolske flote Ruskega vojaškega letalstva v obupnem stanju ali pa preprosto izginili.

Šolskega Jak-130 so zasnovali v nekoč eminentnem konstruktorskem biroju za lovska letala Jakovljev. Potem je leta 2004 konstruktorski biro Jakovljev odkupila korporacija Irkut, ki je preselila proizvodnjo na Daljni vzhod. Razvojni projekt so začeli v devetdesetih letih, že takoj po nastanku pa se je moral Jak-130 spopasti z velikim domačim konkurentom, dvosedom MiG-AT, ki ga je ta konstruktorski biro snoval skupaj s Francozi. Prototipni Jak-130 je prvič vzletel leta 1996, toda v Kremlju so se vse do leta 2002 odločali o novem tipu šolskega letala in ga izbrali namesto dvosedega MiG-AT. Zatem so v prvem desetletju novega tisočletja izdelali štiri prototipna letala.

Rusija pa je takrat zaradi skromnega  vojaškega proračuna premogla naročilo  zgolj ducat novih šolsko-vadbenih letal Jak-130, čeprav so bili preostali L-39 šolske flote Ruskega vojaškega letalstva v obupnem stanju ali pa preprosto izginili. Ruske letalske sile so tako leta 2005 naročile prvih 12 letal, dobave pa so se začele v letu 2010. Naslednje leto pa so Ruske letalske sile s proizvajalcem podpisale pogodbo o dobavi 55 Jak-130. Dobavljena so vsa letala iz te pogodbe, uporabljata pa jih enoti za šolanje pilotov na dveh letališčih. Jakovljev je dobavil tudi ducat “olajšanih” letal (brez obesnih točk ipd.) za uporabo v akrobatski letalski skupini Krila Tavride (antično ime za Krim), ki se je prvič javno predstavila na letalskem salonu MAKS 2015. V Ruskih letalskih silam imajo sedaj 81 letal Jak-130.

Naslednji (domači) kupec šolskih letal Jak-130 naj bi bila po napovedih Ruska vojna mornarica, ki jih bo uporabljala za pripravo pilotov za svoj palubni letalski polk in v novoustanovljenem obalnem šolsko-trenažnem letalskem centru vojne mornarice. Tako – vsaj v Rusiji – letalu Jak-130 napovedujejo svetlo prihodnost, saj naj bi naročili skupaj vsaj 150 letal. Edina vprašljiva točka so zdaj pogonski motorji, kajti turboventilatorski motorji AI-222-25 so nastali v okviru sporazuma z ukrajinskim proizvajalcem Progress, ki pa je zdaj po ukrajinskih dogodkih le še črka na papirju. Nadaljnja usoda proizvodnje motorjev ni povsem znana, si pa Rusija na vso moč prizadeva osvojiti lastno proizvodnjo prav vseh proizvodov, nastajajočih v sodelovanju z Ukrajino. Resnici na ljubo so imeli Ukrajinci v rokah ključne tehnologije prav na področju razvoja in izdelave pogonskih sklopov, tako za letala kot za tanke.

Pripravil: B. Knific, foto: Military Forum