Rusija se vrača na bližnjevzhodni trg orožja

RUSKO OROŽJE ZNOVA DOBIVA ZAUPANJE (KUPCE) NA BLIŽNJEM VZHODU

Po  uspešnih vojaških operacijah proti Islamski državi (Daesh/ISIL/ISIS) v Siriji se Rusija po mnenju Nikolaya Kozhanova vrača na bližnjevzhodni trg orožja, hkrati pa  si je precej okrepila geopolitični položaj v regiji. Nikolay Kozhanova je ugledni analitiki iz londonskega Kraljevega inštituta za mednarodne odnose Chatham House.

Bližnjevzhodni orožarski trg nikakor ni novost za Rusijo, Sovjetska zveza je namreč že pred tem izvažala orožje v Alžirijo, Egipt, Sirijo, Irak, Iran, Libijo, Sudan in Jemen. Je pa propad Sovjetske zveze pomenil hkrati tudi konec izvoza sovjetskega oz. ruskega orožja na ta področja, rusko orožarsko industrijo pa je ta upad prodaje oborožitvenih sistemov ter vojaške opreme precej prizadel.  Seveda so države uvoz orožja iz bivše Sovjetske zveze nadomestile z uvozom iz drugih držav, predvsem zahodnih. Stanje pa se je za rusko oborožitveno industrijo zdelo še bistveno slabše leta 2012, ko je Rusija izgubila svoja tradicionalna trga: Libijo in Irak. Kot navaja Kazhanov, si je Rusija skušala povrniti nekdanjo pozicijo Sovjetske zveze in se nekajkrat poskušala vrniti na prejšnja (sovjetska) izhodišča na orožarskem trgu Bližnjega vzhoda, vendar so bili to večinoma nepomembni in kratkoročni posli.  Položaj pa se je bistveno spremenil potem, ko se je Rusija odzvala prošnji Damaska po vojaški pomoči v vojni proti opozicijskim silam.

Kozhanov poudarja, da je sirijska vojna dejansko oživela rusko izvozno oborožitveno industrijo, potem ko se je rusko orožje izkazalo z veliko učinkovitostjo na vojskovališču. Resnično so bili uspehi ruskega orožja na fronti proti vladnim upornikom Islamske države (Daesh) v Siriji najboljše oglaševalsko orodje.

Tako se je celo tradicionalni kupec zahodnega orožja – Jordanija – v aprilu 2016 začela zanimati za ruske lovske bombnike Su-32 (izvozna verzija Su-34). V maju so sledila poročila o alžirskem, tunizijskem in maroškem zanimanju za ruske oborožitvene sisteme.

Tako je zaživela orožarska trgovina med Rusijo in muslimanskimi državami zahodne Afrike, potem ko so se slednje države soočile z nevarnostjo džihadističnega terorja in so želele izboljšati lastno varnost. Rusija se je tako vrnila na nekdanji položaj globalne sile in omenjene muslimanske države, soočene z novimi grožnjami in varnostnimi izzivi, se obračajo k Moskvi z željo po vojaškem  sodelovanju…

Že lani je  prišlo sporočilo, da se Alžirija zanima za nakup 12 lovskih bombnikov Su-34, pa tudi jurišnih helikopterjev Mil Mi-28NE in transportnih letal Il-76MD-90A. Posel naj bi dosegel vrednost 500 do 600 tisoč evrov, kar je vsota, s katero so – po nekaterih finančnih izvedencev – Rusi pokrili letalsko kampanjo v Siriji.

Potem ko so Iranci uspešno zaključili pogajanja o jedrski energiji in jim je mednarodna skupnost delno odpravila sankcije, sta se Teheran in Moskva končno dogovorila o dobavi sistemov zračne obrambe S-300 za štiri bataljone. Dobava naj bi bila po zatrjevanju ruskega izvoznika zaključena do konca letošnjega leta.

Rusija je v obdobju med 2011 in 2015 podpisala kar nekaj donosnih orožarskih pogodb z bližnjevzhodnimi državami. Samo z Egiptom (v letu 2014) na primer za 3,5 milijarde dolarjev. Prav tako je Rusiji uspela vrnitev na iraški trg z orožjem, obe omenjeni državi pa sta kar nekaj časa kupovali oborožitev predvsem v ZDA. Egipt bo v Rusiji nabavil lovce MiG-29M7M2, jurišne helikopterje Mi-28NE, zračno-obrambne raketne sisteme zemlja-zrak S-300 in sisteme obalne obrambe. In kot poudarja Kozhanov, ruski interes pri teh poslih ni zgolj ekonomski…

Kot navaja Kozhanov, običajno vojaški posel – nakup oborožitvenih sistemov – hkrati pomeni tudi, da bo uvoznik potreboval podporo za dobavljene oborožitvene sisteme: servisiranje, vzdrževanje in nadgradnjo. Kar vse skupaj ustvarja pogoje za daljše in stalnejše sodelovanje in prisotnost prodajalca na kupčevem trgu. Z vsem tem si Moskva seveda tudi dviga na rating na Bližnjem vzhodu.

Pripravil: B. Knific, foto: Military Forum, eng.mil.ru