Rusija začela z dobavami orožja Iraku

IRAK ZAČEL DOBIVATI RUSKO OROŽJE ZA BOJ PROTI TERORIZMU

Pogodba, vredna nad 4,2 milijarde dolarje, predvideva dobavo orožja za boj proti teroristom. Po pogodbi bo Rusija Iraku dobavila 40 protioklepnih jurišnih helikopterjev Mi-28N in Mi-35 ter 48 protiletalskih raketno-topovskih sistemov pancir-S1.

Kot je na TV kanalu Russia Today pojasnil svetovalec iraškega premiera Ali el Musavi, so začeli Rusi Iraku dobavljati orožje in oborožitvene sisteme na osnovi pogodbe, podpisane leta 2012. Kot je pojasnil svetovalec, gre večinoma za orožje, namenjeno boju proti teroristom. V zamenjavo za sklenitev te pogodbe in prihodnje dobave orožja je Rusija Iraku odpisala dolg za prejšnje dobave orožja.

Ali el Musavi je prav tako pojasnil, da ima “sistem za obrambo Iraka“, ki sta ga skupaj izdelala ZDA in Irak, cilj predvsem v zagotovitvi zaščite suverenosti države in zoperstavljanja terorizmu. Irak nima ofenzivnega orožja, saj nima osvajalnih na;rtov. Prizadeva si zgolj zavarovati svojo samostojnost in  suverenost ter zavarovati svoja naravna bogastva ter si zagotoviti sredstva za protiteroristični boj.

Nad 4 milijarde vredna pogodba so podpisali  v oktobru 2013 med obiskom predsednika Iraka v Moskvi. Rusija bo Iraku dobavila 48 protiletalskih raketno/topovskih sistemov pancir-S1 in 40 helikopterjev Mi/28N in Mi/35. Sprva so v Bagdadu načrtovali nakup 36 helikopterjev, potem pa so v aprilu sprejeli odločitev o povečanju kvote na 40 helikopterjev. Prva skupina iraških posadk je že  opravila usposabljanje za upravljanje helikopterjev Mi/35 v ruskem Centru za bojno uporabo kopenskega letalstva v Toržuku.

Kasneje sta se Rusija in Irak dogovorila tudi o dobavi lovcev MiG-35M/M2 in bojnih oklepnih vozil, podrobnosti o tem dogovori pa niso znani. Poleg tega so se pogovarjali tudi o dobavi bojnih helikopterjev Ka-52.

V začetku letošnjega leta so se pojavile govorice o razveljavitvi pogodbe o dobavi protiletalskih raketno/topovskih sistemov in helikopterjev, vendar je generalni direktor Rosoboroneksporta Anatolij Isajkin na tiskovni konferenci v Ministrstvu za zunanje zadeve Rusije izjavil, da pogodba ni razveljavljena, le v veljavo še ni stopila.

Ali el Musavi je v zvezi s podpisom te pogodbe izjavil, da je imela ora[ka stran nekaj dvomov, povezanih s korupcijo, vendar sta se predsednik Rusije Vladimir Putin in iraški predsednik vlade \e ob podpisu strinjala, da je potrebno odpraviti vse dvome  in onemogočiti kakršnekoli nepravilnosti. »Prav zaradi tega je bila pogodba podpisana tako pozno, zdaj pa se je začela uresničevati ena od etap pogodbe,« je izjavil el Musavi.

Irak je pred časom velik del svoje oborožitve nabavljal v Sovjetski zvezi in potem Rusiji. V sovjetskem obdobju je za te namene porabil nad 30 milijard dolarjev, za to vsoto pa so jim med drugim dobavili nad 1000 letal in 350 helikopterjev, pa tudi sisteme zračne obrambe, transportna vozila za kopenske sile in ladje. Po mnenju izvedencev naj bi Irak obnovil nabave orožja v Rusiji zaradi dejstva, da so njihovi vojaki vajeni ruskega orožja, in v želji diverzifikacije nabave orožja, saj je Irak večino bojnih letal po padcu Sadamovega režima kupoval v ZDA. V tem trenutku vrednost veljavnih pogodb med Washingtonom in Bagdadom presega 12 milijard dolarjev. Rusija pa se je s to pogodbo in dobavami povzpela na drugo mesto med dobavitelji  vojaške tehnike Iraku.

Pripravil: B. Knific, foto: Military Photos