Ruski lovci MiG-31 varujejo Severnomorsko pot

RUSKA VLAGANJA V VAROVANJE ARKTIKE IN ARKTIČNE POTI

Ruski lovci prestrezniki MiG-31BM so vzeli pod zaščito Severnomorsko pot (Severoput). Letalska eskadrilja Severne flote bo dežurala na otoških in kopenskih letališčih na Arktiki. Nekateri lovci so bili leta 2019 nameščeni v Mončegorsku, toda od konca leta 2020 imajo letala novo nalogo. Zdaj jih je po potrebi mogoče hitro premestiti na katero od več kot ducata popravljenih letališč vzdolž Severnomorske poti (SMP).

MiG-31 je najmočnejši lovec-prestreznik na svetu. Zahvaljujoč zmogljivemu radarju lahko prestreznik vidi tudi cilje na visoki nadmorski višini, ki letijo s hipersonično hitrostjo, pa tudi manevrirne rakete, ki se skrivajo na izredno nizkih nadmorskih višinah. Ker vzletna masa prestreznika presega 30 ton, mu v enotah pravijo “bojna zračna ladja”.

Viri na ministrstvu za obrambo Ruske federacije so za  dnevnik “Izvestija” navedli, da bodo lovci nove arktične eskadrilje 98. ločenega mešanega letalskega polka 45. letalske vojske in zračne obrambe dežurali na letališčih vzdolž SMP na rotacijski podlagi. Hkrati bo Mončegorsk ostal njihovo glavno oporišče, so še navedli viri. V zadnjem letu je enota izvedla eksperimentalne vaje delovanj letal vzdolž SMP, rezultate manevrov pa so ocenili kot uspešne. Do nedavnega je 98. letalski polk vključeval le eno eskadriljo prestreznikov MiG-31BM, leta 2019 pa se je začelo oblikovanje druge divizije “bojnih letal”. Zdaj, ko bo ena eskadrilja MiG-31BM pokrivala polotok Kola in baze ladjevja ruske Severne flote, bodo posadke druge dežurale na oddaljenih severnih ozemljih.

Januarja 2021 je ministrstvo za obrambo sporočilo, da so lovci MiG-31BM že prevzeli bojno dolžnost varovanja meja na letališču Rogačevo v arhipelagu Nova dežela (Novaja Zemlja). Že pred tem je bil tam razporejen polk zračne obrambe Severne flote, oborožen z najnovejšimi zračnoobrambnimi sistemi S-400.

Po besedah ​​častnega preizkusnega pilota, heroja Rusije, polkovnika Igorja Malikova, je MiG-31BM zelo primeren za lete nad območjem Arktike. »Načeloma je vsa naša oprema zasnovana za delovanje pri temperaturah od -50 do +50,” je za “Izvestije” pojasnil strokovnjak. »MiG-31BM je zapleteno letalo, ki pa je povsem sposobno opravljati vse naloge zunaj polarnega kroga. Ima dolg doseg, učinkovit radar in nove natančne rakete velikega dosega. Na splošno bodo takšna letala lahko popolnoma blokirala zračni prostor nad Arktiko.«

Odločitev za pokrivanje severne smeri z močmi MiG-31BM je povsem logična, je za Izvestije povedal vojaški strokovnjak Vladislav Šurigin. »Tam se lahko pojavi Natova flota. Poleg tega je na Norveškem in okoli veliko stacionarnih objektov zavezništva, zlasti njegovih poveljniških mest,« je pojasnil. Po besedah ​​Vladislava Šurigina odločitev, da arktične eskadrilje ne bodo prenesli na arhipelag Nova dežela, trajno ustreza sodobnemu ruskemu konceptu: ustvariti mrežo letališč, kjer bodo po potrebi lahko pristajala letala. Tam bodo določen čas opravljali bojno dolžnost, po opravljeni nalogi pa se bodo vrnila.

Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva je bilo v zadnjih letih na Arktiki popravljenih ali rekonstruiranih 19 letališč. Na otokih arhipelaga Aleksandine dežele, Deželi Franca Jožefa in na novosibirskih otokih Koteljni gradijo vzletno-pristajalne steze, ki delujejo v vseh vremenskih  razmerah skozi vse leto. Sposobna so sprejeti lovska in transportna letala, ki oskrbujejo tam zgrajene vojaške baze. Vendar pa ni govora o postavljanju infrastrukture za velike letalske enote. »Zgraditi je treba hangarje, sicer bodo letala zasnežena, nato pa se ne bodo segrevala in ne bodo mogla vzleteti. Piloti, tehniki in drugo osebje potrebujejo namestitev. Na voljo mora biti oprema za odstranjevanje snega. Da bi tam ohranili zračno enoto, bi morali zgraditi celo mesto,« je prepričan Igor Malikov. »S pristopom, ki ga je izbralo ministrstvo za obrambo, bo na poveljniških letališčih le poveljstvo, ki bo skrbelo, da bodo posadke ostale v dobri kondiciji. Piloti bodo tja leteli kot na službena potovanja in tam ne bodo živeli s svojimi družinami.« Rekonstrukcija vzletno-pristajalnih stez in infrastrukture v oddaljenih severnih regijah bo prispevala k razvoju njihovega prometnega in turističnega dostopa, toda glavne naloge bodo vendarle vojaške narave. Navsezadnje se je v ZSSR začela gradnja mreže stalnih letališč na Arktiki že takoj po drugi svetovni vojni. Načrtovali so, da bi njih namestili strateške bombnike, kar je bil takrat edini možni način dostave prvih jedrskih bomb na ozemlje ZDA. Kasneje so nanje namestili letalske polke s prestreznikov MiG-31 in Tu-128. Njihova naloga je bila preprečiti preboj ameriških strateških bombnikov iz severne smeri in  manevrirnih raket v industrijske objekte Urala in Sibirije ter v baze Severne flote. V devetdesetih let prejšnjega stoletja in začetku dvatisočih je ruska vojaška prisotnost v regiji močno upadla.

Dela pri obnovi kopenskih letališč so se začela leta 2014. Od leta 2017 so med vajami v Vorkuti in Anadyru pristali bombniki Tu-22M3 velikega dosega. Prenovljene polarne baze so obiskali tudi strateški nadzvočni bombniki – raketonosci Tu-160.

Nadzvočni prestrezniki MiG-31 so bili predstavljeni leta 1981, od leta 2011 pa so skoraj vsa letala, ki jih uporabljajo ruske letalsko-vesoljske sile, posodobljena na raven MiG-31BM. Lovci MiG-31BM so dobili dodatne zmogljivosti za boj proti sovražniku v zraku. Prestreznik je opremljen z novo letalsko elektroniko in sodobnim radarjem s povečanim dosegom do 320 kilometrov. Omogoča uporabo raket zrak-zrak, ki uničujejo cilje na razdalji do 280 kilometrov. Razvijajo pa izstrelke s še večjim dosegom. Na osnovi letala MiG-31 je bilo razvitih nekaj posebnih različic. Najbolj znane med njimi so nosilci raketnih izstrelkov in platforme za izstrelitev majhnih vesoljskih satelitov v nizke orbite Zemlje. Zdaj je bila v južnem vojaškem okrožju pripravljena prva eskadrilja letal MiG-31K, oborožena s hiperzvočnimi raketami kinžal. namenjenih uničenju dobro zaščitenih kopenskih ciljev na razdalji do 1500 kilometrov.  

Podrobneje o severnomorski plovni poti in aspiracijah tako Rusije kot ZDA in še nekaterih vplivnih držav na Arktiki (zaradi obilja naravnih bogastev in taljenja ledu ter posledično lažji dostopnosti do tega območja) si lahko preberete v posebni prilogi februarske številke revije Obramba z naslovom VELIKE IGRE NA ARKTIKI.

Pripravil: B. Knific, foto: YouTube