SIRIJA: Moskva o miru, Damask pa o vojni do končne zmage

SIRSKI PREDSEDNIK ASSAD NE ŽELI PREKINITVE OGNJA

Reševanje sirskega konflikta je, kot kaže, zašlo v slepo ulico in je ponovno pod vprašajem. Glede na dejstvo, da Sirska vojska ob podpori Ruskih letalskih sil napreduje, je sirski predsednik Assad zavrnil predlog o prekinitvi ognja s sirskimi uporniki.

Novi signali iz Damaska so tako v nasprotju z dogovorom, ki je bil ob udeležbi Rusije dosežen na pogajanjih v Ženevi in Münchnu. Na srečanju z vodilnimi predstavniki Sirije v Damasku je Assad pojasnil, da pogoji za prekinitev ognja niso doseženi.

“Kdo lahko izpolni pogoje in zahteve, ki so nujne za nekaj takega? Nihče!” sprašuje in hkrati odgovarja sirski voditelj Bashar el Assad.

Na takšen način je zavrnil pobudo Mednarodne skupine za podporo Siriji kot nekaj neuresničljivega. Člani omenjene skupine so prejšnji teden v Münchnu obravnavali možnosti za vzpostavitev premirja. Moskva je imela poleg Washingtona odločilno vlogo na tem pogajalskem procesu. Sirski predsednik Assad pa je pohitel utišati navdušenje, ki se je pojavilo na temelju najnovejših prizadevanj rusko-ameriške diplomacije. Dal je namreč vedeti, da bo v slučaju premirja “vsaka od stran v spopadu nadaljevala z uporabo orožja”. S tem je Assad ponovil ključno tezo iz svojega znamenitega intervjuja za agencijo AFP, da se je potrebno vojskovati do končne zmage.

Naslednja izjava sirskega predsednika se je nanašala na to, da ne vidi nikakršnega smisla v razgovorih o sprejemanju sprememb v ustavo, konflikt pa naj bi po njegovem reševali po veljavni ustavi. Serija teh Assadovih izjav priča, da se stališča Moskve in Damaska glede ključnih vprašanj reševanja sirske krize resno razhajajo. Moskva poziva k politični rešitvi v okviru ženevskega mirovnega procesa, medtem pa se Damask opredeljuje za scenarij uporabe sile v kombinaciji z “lokalnimi prekinitvami ognja”.

Kot navaja ruski časopis Kommersant, politična linija Basharja al Assada Moskvi ne daje možnosti, da bi vojaški uspeh v Siriji pretočila v politične točke (zmago), še več – ogroža Rusijo zaradi možnosti nadaljnjega zaostrovanja z Zahodom in arabskim svetom. Kommersant še navaja, da Assad poziva k demontaži ženevskega sporazuma in spravlja tako Rusijo kot Iran v težaven položaj.

V reševanju sirske krize je nastopil trenutek resnice, ko morajo zunanji akterji izvesti pritisk na svoje “kliente”, torej udeležence konflikta na terenu, še trdi direktor nevladne organizacije Ruski svet za mednarodna vprašanja Andrej Kortunov za Kommersant. Po njegovem mnenju navkljub pomembnim zmagam vladnih enot vojaški potencial Damaska ne zadostuje, da bi Sirska vojska dosegla končno zmago v vojni, celo dosežene današnje položaje bi težko zadržala.

Poteze sirskega predsednika so označili kot primer manipuliranja z resnico. Assad naj bi sporočal, da kdor koli bo že prišel na oblast v Siriji, ne bo imel tako dobrih odnosov z Moskvo. Izhaja namreč iz stališča, da lahko Rusija ohrani svoj položaj v regiji samo dokler je on na oblasti in obratno: da ga bo izgubila, če bo on izgubil oblast.

Kommersantovi komentatorji nadalje navajajo, da zdaj Damask narekuje svoje pogoje Moskvi, izkoriščajoč dejstvo, da je “vložek” v sirski konflikt izjemno visok. Kommersant navaja, da je treba Sirijo obravnavati kot primer situacije, v kateri (za)ščitene države uvlečejo velike sile v lokalne konflikte in vojne, pogosto pa potem postanejo njihove talke.

Kot dokazujejo izkušnje v takšnih operacijah – ameriške v Vietnamu in sovjetske Afganistanu – je pomembno upoštevati politični proces v razmerju “pokrovitelja” in “klienta”. Pogosto je v takih primerih vložek tako visok, da skušajo “klienti” špekulirati prav s tem, je svoj komentar v Kommersantu sklenil Aleksej Arbatov, član ruske Akademije znanosti in član stranke jabolko.

Pripravil: B. Knific, foto: YouTube, Economist