Skrivno norveško podmorniško bazo imajo v najemu Rusi

NORVEŠKA PRED LETI PRODALA PODMORNIŠKO BAZO ZASEBNIKU

Norveška bo zagotovo obžaloval dan, ko je zasebniku prodala ključno podmorniško bazo Olavsvern v bližini meje z Rusijo in zdaj, ko Putin razkazuje svoje mišice v regiji,  vznemirja Natove šefe, saj so s tem pustili precejšnjo nezaščiteno odprtino. V letu 2009 so norveški politiki presodili, da Rusija ne pomeni več pomembnejše nevarnosti in da je čas za prodajo njihove zelo skrivnostne (skrivane) baze Olavsvern,  izvrtane v hrib in opremljene z najbolj sofisticirano elektronsko opremo. Baza se nahaja v bližini mesteca Ramfjord v bližini norveške meje z Rusiji.

Prodaja baze Olavsveren je potekala kar dolgo časa. Norveška vlada jo je uvrstila na spletni portal finn.no, norveško inačico eBaya. Vse skupaj meri slab milijon kvadratnih metrov (m2), izklicna cena pa je bila 12, 1 milijona evrov, na koncu pa jo je norveški poslovnež Gunnar Wilhelmsen kupil za 4,4 milijone evrov. In tisto, kar zdaj povzroča skrbi norveškim vojaškim krogom, je dejstvo, da norveški poslovnež bazo oddaja v najem Rusom – njihovim raziskovalnim ladjam. Wilhelmsen seveda ne odgovarja na novinarska vprašanja o tej zadevi.

Pred nedavnim se je v Olavsvernu mudila ruska raziskovalna ladja Akademik Nemčinov, ki pripada Sevmorneftegeofiziki, ruski družba za geofizikalne raziskave, specializirani za seizmične meritve v globokih in zalivskih vodah. Seizmične raziskave so izjemno aktualno področje raziskovalnih dejavnosti našega časa in prav nič ne čudi, da se kakšna tovrstna ladja dandanes znajde v pristanišču katere od tujih držav. Vendar pa družba Sevmorneftegeofizika ni zgolj ladja za seizmične raziskave, saj opravlja delo tako za ruskega (in svetovnega) energetskega giganta Gazprom kot tudi za rusko vlado. Kot poudarja upokojeni švedski mornariški poveljnik Göran Frisk, je ta raziskovalna ladja del ruske vladne mornariške moči.  Najpomembnejša naloga Ruske mornarice je zagotavljanje nemotene plovbe ruskih jedrskih podmornic po svetovnih morjih in oceanih. Z ruskimi raziskovalnimi ladjami ni šale, še pravi švedski mornariški častnik in dodaja, kako nerazumljiva je bila ta odločitev norveške vlade.

Kot trdi Šved, ruske raziskovalne ladje v vodah ob finski, švedski in norveški obali izkrcavajo mini podmornice za izvidniške naloge in priprave na pomorsko bojevanje ter raziskavo podmorskega sveta ter hidrografskih razmer.

Med lanskoletnim “lovom” na domnevno rusko podmornico v švedskem arhipelagu, se je tam skrivnostno  pojavila ruska raziskovalna ladja Profesor Logačev, kmalu zatem  pa odplula in odvlekla, tako so trdili očividci, nekakšen objekt. Zaznane podmornice pa potem niso našli.

Nenavadno je tudi, da je bil v časih, ko se je zgodila prodaja in oddaja skrivne podmorniške luke Olavsvern, norveški ministrski predsednik zdajšnji generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg.

Po mnenju norveških mornariških izvedencev je Olavsvern strateškega pomena za trdno obrambo tako Norveške kot Nata na severnem delu, čudijo pa se tudi, da se to na nesrečo dogaja  v času, ko njihov veliki severni sosed (Rusija) pospešeno krepi svojo prisotnost na vrhu severne poloble, medtem ko sami Norvežani delujejo obratno.

Samo lokalno prebivalstvo pa ni takega mnenja, saj si želijo čim več ladij v tej bazi, kajti z njimi prihajajo posli zanje. Pa tudi sicer so rusko-norveški odnosi na tem področju kar harmonični, kot trdi direktor tamkajšnjega regionalnega poslovnega združenja. Takšni obiski se mu ob naraščajočih aktivnostih v zvezi z raziskovanjem naftnih najdišč zdijo povsem normalni.

Stranke, ki danes tvorijo norveško vladno koalicijo, so nasprotovale prodaji baze Olavsvern,  obrambni minister Ine Eriksen Søreide pa pogosto opozarja na ruske aktivnosti na severu. Toda tisti, ki ima odločilno besedo pri nekoč skrivni podmorniški bazi, je njen lastnik. In kakor kaže, je še ne namerava prodati.

Pripravil: B. Knific foto: Military Photos