Sta Iran in Savdska Arabija pred vojno?

SAVDSKA ARABIJA Z NOVIMI USMRTITVAMI ZAOSTRILA ODNOSE MED ŠIITI IN SUNITI

Iransko-saudski spor, ki je doživel vrhunec po usmrtitvi šiitskega klerika Nimra Baqira al-Nimra skupaj s še 46 obsojenci (2. januarja 2016), grozi, da bo prerastel v globalni spopad med šiiti in suniti. Usmrtitev šiitskega voditelja (al-Nimra) v Saudski Arabiji je že tako krhke saudsko-iranske odnose privedla do roba vojne.

To pa ne pomeni vojne le med tema dvema državama! Potem ko so nezadovoljni prebivalci Teherana zažgali saudsko veleposlaništvo, sta puščavska kraljevina in njen manjši  sosed Bahrein prekinila diplomatske odnose z Islamsko republiko Iran, Sudan je izgnal iranskega veleposlanika, Združeni arabski emirati pa so svojega veleposlanika v Iranu poklicali na konzultacije.

Uradni arabski predstavniki in analitiki, ki proučujejo Bližnji vzhod, trdijo, da bo nadaljnje stopnjevanje spora postavilo ZDA v še zapletenejši diplomatski položaj v regiji, trdi novinar Wall Street Journala Jay Solomon.

»ZDA so najpomembnejši dobavitelj orožja in vojaški zaveznik Saudske Arabije in pričakujemo lahko pomoč saudski monarhiji, če se bo konflikt razširil. Hkrati pa je gospod Obama sklenil jedrski sporazum z Iranom, morebitna krepitev odnosov pa je njegova najpomembnejša zunanjepolitična pobuda,« trdi Solomon.

Kot pravi Sklobodan Janković iz beograjskega Instituta za mednarodno politiko in gospodarstvo, sta šli ZDA in Saudska Arabija z roko v roki v odnosih z Iranom vse od leta 1979, ko so v Teheranu vrgli šahov režim in vzpostavili Islamsko republiko. V zadnjem obdobju pa so analitiki opazili rezcepljenost v ameriške vladnem vrhu glede odnosov in obnašanja do Irana in do držav Bližnjega vzhoda.

Kot pravi Janković, je večkrat, ko je vlada ZDA navajala trditve o razvoju jedrskega orožja, pa o podpori terorizmu, te obtožbe naslavljala na Iran, čeprav indicev o grožnjah ni navajal ne Pentagon in ne obveščevalne službe.  Dodaja tudi, da je iransko-saudsko rivalstvo na bližnjevzhodnem prostoru že tradicionalno in da se v zadnjih letih iranski vpliv na okoliške države krepi, kar seveda pomeni določeno grožnjo saudskemu vplivu v regiji. Tako je Iran povečal svoj vpliv v Jemnu, kjer poteka državljanska vojna. Prav tako je Iran okrepil svoj vpliv v Iraku, ko so na prvih svobodnih volitvah zmagale šiitske stranke, iranska vojska je tam prisotna v bojih proti DAEŠ-u in ne nazadnje so bile sankcije proti Iranu ukinjene, saj je bilo ugotovljeno, da Iran ne razvija jedrskega programa v vojaške namene. Takoj za tem se je začel Iran dogovarjati z zahodnimi družbami o sklepanju naftnih in plinskih sporazumov. Po drugi strani pa Saudska Arabija z ostalimi manjšimi državami Perzijskega zaliva (Bahrajn, Katarjem, ZAE) financira sunitske teroristične organizacije in sunitske politične stranke. Zunanjepolitični analitik ameriškega časopisa Foreign Policy Dan De Luce poudarja, da prihaja prekinitev odnosov med Iranom in Saudsko Arabijo ob nepravem času, namreč ko si mednarodna skupnost prizadeva organizirati dialog med sirskim predsednikom Bašarjem el Asadom in predstavniki (zmerne) sirske opozicije.

Posrednik ZN za sirsko krizo naj bi odpotoval v Riad, da bi tlakoval pot za ženevska pogajanja, zahodne diplomate pa skrbim, da bi prekinitev odnosov med Iranom in Savdsko Arabijo lahko zastrupila atmosfero in bi pogajanja propadla še preden bi pogajalci sploh sedli za mizo.

Predsednik iransko-ameriškega sveta iz Washingtona Hooshang Amirahmadi meni, da Iran počasi odstopa od vmešavanja v odnose med bližnjevzhodnimi državami ter se počasi umika iz sirskega spopada. Savdska Arabija pa – prav nasprotno – želi zapolniti nastali vakuum. Ker se Teheran počasi umika iz Sirije, njegov vpliv tam usiha, Savdci pa so v ekspanzionistični fazi, še posebej v zadnjih pet-šest letih. Vmešali so se v konflikta v Jemnu in v Siriji, podpirajo teroriste in kdo ve kaj še, meni Amirahmadi. Resda se je Teheran nekdaj vmešaval v arabske odnose tako v Libanonu kot v sami Savdski Arabiji, toda počasi se umika, Savdci pa so se aktivirali in začeli širiti svoj vpliv izven meja svoje kraljevine. Kot pravi Amirahmadi, imata zdaj Rusija in ZDA priložnost reči jim da prevzamejo veliko odgovornost in prenehajo s takšno politiko. Po njegovem mnenju je zelo zaskrbljujoče dejstvo, da spopad med Iranom in Savdsko Arabijo ni spopad med Iranci in Savdijci, pač pa spopad med šiiti in suniti. Muslimanov je v svetu več kot poldrugo milijardo, večino predstavljajo suniti, vključno s pripadniki DAEŠ-a in drugih terorističnih organizacij. Šiitov med teroristi v Iraku in Siriji skorajda ni. Kar pa je zgodovinsko še posebej pomembno, trdi Amirahmadi, je desjtvo, da sta državi praktično v vojni. Obstaja resnična nevarnost, da Iranci »eksplodirajo« v veliko gibanje proti Arabcem, kar bi aktiviralo celoten svet, ki bi moral nujno posredovati.

Uboj Nimra al Nimra je izzval ostro iransko reakcijo, tako so zažgali Savdsko veleposlaništvo, iranski ajatola Ali Hamnej pa je preklel Savdsko kraljevo družino in politične voditelje. Nimra so označil za mučenika, njegov uboj pa za veliko politično napako.

Pripravil: B. Knific, foto: YouTube