Turčija želi razviti prikrito bojno letalo 5. generacije

BO RUSIJA POMAGALA TURČIJI PRI RAZVOJU LOVCA?

Turčija se je v zadnjem obdobju uveljavila kot zanesljiv uvoznik vrhunske ruske vojaške strojne opreme kljub močnemu nasprotovanju svojih partnerjev iz Nata, vendar pa je skupno proizvodno podjetje o nečesa tako zapletenega, kot je lovec naslednje generacije, povsem druga stvar.

Direktor ruske zvezne službe za vojaško-tehnično sodelovanje Dmitrij Šugajev je pred dnevi sporočil, da se Moskva in Ankara pogovarjata o možnem sodelovanju pri razvoju turškega lovca TF-X.

»Na sedanji stopnji potekajo posvetovanja s turško stranjo na ravni specializiranih skupin o vprašanjih interakcije pri ustvarjanju turškega lovca,« je dejal Šugajev.

»V zvezi s tem obstajajo zanimiva področja, na katerih bi lahko zagotovili tehnološko pomoč, glede na izkušnje, ki jih imajo naši strokovnjaki pri razvoju in proizvodnji letal. Pripravljeni smo deliti svoje znanje s svojimi turškimi partnerji, vendar je na tej stopnji še prezgodaj govoriti o vseh podrobnosti.«.

Kot je nakazal Šugajev, so ti pogovori še v zgodnji fazi in bi lahko napredovali na različne načine. Najbolj ambiciozen rezultat bi bilo skupno proizvodno podjetje, podobno sicer dobro zamišljenemu, neuresničenemu rusko-indijskemu projektu prikritega lovca pete generacije FGFA, izpeljanke ruskega lovca Su-57. Kljub temu zaenkrat ne kaže, da bi bili Moskva in/ali Ankara zainteresirani za skupno podjetje na tej ravni. Neuspešni projekt FGFA je opomnik, da poleg številnih tehničnih izzivov, ki so običajno povezani z gradnjo vrhunske sodobne strojne opreme, tovrstna podjetja uvajajo povsem novo plat pravno-diplomatskih izzivov; obe strani se morata boriti z občutljivimi vprašanji lastninskih pravic, notranje politike, zunanjepolitičnih pomislekov, zaščite intelektualne lastnine in financiranja.

Če bi ti pogovori prinesli konkretne rezultate, bi bil verjetnejši rezultat sporazum o prenosu tehnologije, ki vključuje prodajo ruskih komponent, zagotavljanje tehnične pomoči ruskih inženirjev in drugih strokovnjakov ali oboje. Takšen dogovor o prenosu tehnologije se že vrsto let pojavlja v ozadju rusko-turških obrambnih odnosov, saj to ni prvič, da je ruska obrambna industrija izrazila zanimanje za projekt TF-X. Leta 2018 je ruski industrijski velikan Rostec izrazil zanimanje za sodelovanje s Turčijo pri projektu TF-X. Ruski proizvajalci so sporočili, da so pripravljeni zagotoviti tehnologijo motorjev za novega lovca, kar so turški uradniki upoštevali.

TF-X je dvomotorno prikrito bojno letalo – lovec za dosego premoči v zraku, s katerim naj bi postopoma nadomestili starejše turške lovce ameriškega izvora F-16. Od pametne pilotske kabine do zmogljivega radarja z elektronskim skenirnim nizom (AESA) in obsežnih podatkovnih povezav z bližnjimi prijaznimi enotami, naj bi imel TF-X  vse osnovne lastnosti lovca pete generacije.

Ker je po nedavnem »izgon« Ankare iz partnerskega programa Lockheed Martina sodelovanje pri takšnem turškem veleprojektu videti mamljivo, pa naj bi novi turški lovec videti v tej luči ne bil namenjen zamenjavi lovca F-35 lightning II.  Zdi se, da so predvidene zmogljivosti TF-X bolj v skladu z drugim ameriškim prikritim bojnim letalo, dvomotornim lovcem F-22 raptor. TF-X naj bi bil prav tako  oborožen z novimi raketami zrak-zrak iz turškega avtohtonega programa GÖKTUĞ in zato naj bi bil odličen v vlogi doseganja premoči v zraku, hkrati pa naj bi se  s svojo široko paleto vodenih (turških) bomb HGK in KGK odlikoval (sekundarno) kot natančna platforma za napade na kopenske cilje. TF-X bo predvidoma prvič poletel do leta 2026 in postal operativen po letu  2030.

Pripravil: B. Knific, foto: AeroTime