Učinkovitost kriminalistične policije

POSVET O VIZIJI RAZVOJA KRIMINALISTIČNE POLICIJE

Kriminalistična policija postaja v slovenskem prostoru usodno pomemben igralec v igri zakonitosti. Od njenega učinkovitega in zakonitega dela je (poleg pravosodja) odvisno, ali bo država ustrezno preprečila plenjenje ali pa bomo potonili v morju kaznivih dejanj, korupcije in mnogih malverzacij.

Zato je Društvo kriminalistov Slovenije (DKS) konec preteklega tedna v Policijski akademiji v Tacnu organiziralo posvet o viziji nadaljnjega razvoja kriminalistične policije, povezanega z njenimi organizacijskimi spremembami. Ob tem smo z izmenjavo mnenj in stališč želeli pripomoči k idejam o še boljši in učinkovitejši organizaciji in delu kriminalistične policije. V DKS se iskreno sprašujemo, mar razmišljamo utopično, da bomo spreobrnili mnoge dolgoletne napake te države? In to kljub samo nekaj desetletni zgodovini države, ki se nam je na številnih področjih, če omenimo samo razgrabljanje nekdanjega skupnega premoženja, spridila in ki ni nič drugega kot ena sama neskončna kloaka, v kateri se kopiči smrad prevar, laži, zlorab in nemoči politike ter različnih nadzornih mehanizmov in v kateri je domovinsko pravico dobilo sistematično izkoriščanje, zapeljevanje in opeharjenje državljanov.

V srednjeročnem načrtu dela in razvoja policije za 2013-17 je med drugim določeno: za doseganje večje učinkovitosti obstoječega osebja je treba spremeniti postopke kriminalističnega preiskovanja, ki naj temelji na reorganizaciji kriminalistične policije zaradi centralizacije preiskovanja hujših oblik gospodarskih kaznivih dejanj, korupcije, organizirane kriminalitete ter decentralizacijo drugih oblik kriminalitete. Na tej podlagi naj bi se torej delovanje kriminalistične policije pri najhujših oblikah preiskovanja kriminala centraliziralo, obenem pa decentraliziralo pri preiskovanju ostalih oblik kriminalitete. Kakšni so možni obrisi  sprememb, so v uvodnih referatih predstavili dr. Darko Anželj, vodja delovne skupine za pripravo izhodišč za reorganizacijo kriminalistične policije; dr. Jurij Ferme, bivši direktor Uprave kriminalistične policije s pogledom na kriminalistično policijo v luči pomembnih mejnikov razvoja slovenske policije; Slavko Koroš, pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije in podpredsednik DKS, ki je razmišljal o prednostih, slabostih, priložnostih in nevarnostih organiziranosti slovenske kriminalistične policije, podal pa je tudi  mednarodni primerjalni pregled; prof. dr. Gorazd Meško, dekan Fakultete za varnostne vede, z akademskim pogledom na vizijo nadaljnjega razvoja kriminalistične policije.

VIDEO: Usposabljanje novih policajev kriminalistov

V razpravi so se oblikovala stališča, da kriminalistična policija uspešno preiskuje najhujše oblike kriminala, zato je treba obdržati vse dobre prakse in ne hiteti s spremembami zgolj zaradi sprememb. Vse spremembe naj bodo argumentirano pojasnjene notranji in zunanji javnosti; prouči naj se oblikovanje celotne Uprave kriminalistične policije na državni ravni kot preiskovalnega in povezovalnega organa, v katerem se bodo zbirale informacije o vseh pomembnih preiskavah po vsej državi in na podlagi obveščevalne dejavnosti oblikovale baze podatkov. Ob tem so udeleženci opozorili na močno operativno povezanost v okviru enotne policije z regijskimi in lokalnimi policijskimi organi.