Vojni izumi Slovenca polkovnika Fridolina Kavčiča

FRIDOLIN KAVČIČ – ČASTNIK, IZUMITELJ, PISEC

Vojna paradoksalno poleg smrti in uničenja človeštvu prinaša tudi napredek in razvoj – kot pravi rek: nuja je mati izuma. Čas velike vojne pred 100 leti je prinesel vrsto revolucionarnih novosti, nekaj jih je za avstro-ogrsko vojsko izumil tudi slovenski častnik Fridolin Kavčič. 

Fridolin Kavčič se je rodil 17. aprila 1859 v Sevnici na Štajerskem in umrl 1. avgusta 1922 v Mariboru. Po končanem šolanju je z 18. leti vstopil v vojsko in zgradil kariero častnika, služil je pri različnih polkih avstro-ogrske vojske, konec 1. svetovne vojne se je upokojil kot polkovnik.

Kavčič se je kot narodno zaveden častnik angažiral kot pisec leposlovja (psevdonim Sevničan) in zgodovinopisnih del, objavljal je v nemških strokovnih krogih in slovenskih publikacijah. Velja za prvega biografa slovenskih vojakov, saj je leta 1866 v Ljubljanskem zvonu objavil članke o 133 znanih slovenskih častnikih v avstro-ogrski vojski.

Kavčič se je izkazal z izumi na vojaškotehničnem področju, ki so jih zaradi praktične uporabne vrednosti odprtih rok sprejele številne oborožene sile. Najbolj znan je njegov strelski periskop – na njem je vgravirano njegovo ime –, ki je vojaku omogočal streljanje iz zaklona brez izpostavljanja glave in prsi, kar je številnim rešilo življenje, saj na začetku vojne avstro-ogrski vojaki niso imeli zaščitnih čelad, ampak le vojaške kape. Po Kavčiču se imenuje medalja za znanstvenoraziskovalne dosežke Ministrstva za obrambo.

Slovenski časnik Tedenske slike, ki je tisti čas izhajal v Ljubljani, je v sredo 20. februarja 1918 (izvod: leto 5, številka 8) na tretji strani pod naslovom “Vojni izumi Slovenca polkovnika Fridolina Kavčiča” predstavil Kavčičevo osebnost in njegove vojaške izume, ki so, prevedeno v današnji jezik, dosegli uspeh na globalnem trgu. Zaradi pristnosti jezika v nadaljevanju objavljamo prepis originalnega članka.

Vojni izumi Slovenca polkovnika Fridolina Kavčiča

Naš rojak polkovnik Fridolin Kavčič ima ugledno ime v slovenskem slovstvu, kot vojak se je s svojo izredno sposobnostjo povzpel do polkovniške časti, vrhu tega pa je po svetu zaslovel kot izumitelj instrumentov in priprav, ki so za vsako vojsko prav posebne praktične cene. Ti izumi so:

Vizirno zrcalo M. 95 je priprost aparat za pregledovanje vrezov v puškinih ceveh. 105 avstro-ogrskih častnikov se je izjavilo, da je postalo čiščenje vrezov po ceveh armadnih pušk nepotrebno in da se lahko puške izdatno dalje časa uporabljajo, odkar obstoja ta izum. Kavčičevo vizirno zrcalo je uvedeno pri vseh vojskah na svetu.

Brzosedlar je priprava, ki omogoča človeku osedlati konja z enim samim prijemom; po ježi je mogoče konja takoj osvoboditi tiščečega pasu in v eni sekundi sedlo zopet trdno pričvrstiti. To sedlo je torej za konjištvo velikanske važnosti, za konje pa prava dobrota. Uvedeno je že pri avstro-ogrski, nemški, francoski, španski, angleški (tudi kolonijalni) armadi; celo pri severnoamerikanski kavaleriji je obligatoren (zapovedan).

Strelski periskop je majhen, priročen aparat, ki omogoča streljati iz kritij, ne da bi mogel sovražnik strelčevo glavo opaziti. Aparat je mogoče uporabljati na vsaki puški, torej tudi na sovražnikovi, uplenjeni puški. Tekom vojne se je obnesel ta periskop izvrstno ter v neštevilnih slučajih kot rešitelj življenja. Uveden je le v avstro-ogrski, nemški, bolgarski in turški armadi. Vojaki, stoječi za kritjem, so poprej streljali na sovražnika skozi male odprtine; sovražnik je streljal nazaj v odprtine ter zadeval strelce v glavo ali prsi. Zdaj priveže vojak Kavčičev periskop med nastavkom in zaporno puščico, vidi v periskopovem zrcalu svoj cilj ter strelja nanj, medtem ko stoji z zavarovano svojo glavo nekoliko na levi za kritjem. Aparat je poraben le pri lepem vremenu; ponoči, v megli ali v dežju ga nosi vojak v torbi s seboj.

Polkovnik Fridolin Kavčič ima v Ljubljani in na Dunaju mnogo prijateljev v odlični slovenski družbi. Njegova hči edinka je omožena z nadporočnikom Slovencem, sinom mag. ravnatelja Iv. Vončine v Ljubljani.

Porojen 1860. v Sevnici na Štajerskem, se je šolal na ljubljanski gimnaziji, stopil l. 1877 v 8. lovski bataljon, l. 1880 je dovršil kadetnico v Zagrebu ter je služboval v Tridentu, v Oseku, v Ljubljani, Celovcu, na Dunaju in drugod. Opisal je delovanje cele vrste odličnih slovenskih vojakov ter bil več let zapored dopisnik “Ljubljanskega Zvona”: Znameniti Slovenci (l. 1895 in 1896 ter 1898).

Pripravil: Jure Mikelj, foto: Tedenske slike (februar 1918)