Zakaj si Rusija ne želi vstopa Srbije v zvezo Nato?

BO SRBIJA OHRANILA NEVTRALNOST ALI SE PRIDRUŽILA NATO PAKTU?

Ob obisku srbskega predsednika Tomislava Nikolića v Moskvi so se ruski mediji seveda razpisali o prizadevanjih Moskve glede zagotovil Beograda, da Srbija ne bo vstopila v zvezo Nato. Zakaj Rusija pravzaprav nasprotuje članstvu Srbije v Natu, ko je jasno, da so vse njene sosede v zavezništvo že vstopile ali pa so na poti vanj?!

Kot je zapisal ruski politično-poslovni dnevnik Kommersant ob Nikolićevem obisku in pogovorih  v Moskvi (10.3.2016), je Srbija edina država na Balkanu, v kateri se ne govori odprto o prizadevanjih, da bi postala članica NATO pakta. Že leta 2007 je srbski parlament sprejel resolucijo o vojaški nevtralnosti države. Kot pa menijo ruski izvedenci, ki proučujejo razmere na Balkanu, se Beograd že od padca Miloševićevega režima v letu 2000 vse bolj približuje Natu. V dobrem desetletju je tako Srbija podpisala vrsto različnih sporazumov s Severnoatlantskim zavezništvom. Najnovejši, podpisan pred nedavnim, zagotavlja diplomatsko imuniteto vojakov zveze NATO v Srbiji. To sodelovanje pa naj bi doživelo vrhunec s polnopravnim članstvom Srbije v zavezništvu, menijo ruski analitiki – poznavalci dogajanj na Balkanu.

Dejstvo je, da razvoj odnosov in vezi med Srbijo ter Natom doživlja Rusija kot neprijetno tendenco, meni dr. Jelena Guskova, vodja centra za proučevanje sodobne balkanske krize pri Inštitutu za slavistiko. Za spletni portal Ruska Rec je Guskova izjavila, da zvezo Nato vodijo politični razlogi pri prizadevanjih za včlanitev Srbije v svoje vrste. Zavezništvo jo namreč želi na ta način “škodovati” Rusiji, ne da bi pri tem iskalo kakršno koli korist od pridružitve Srbije zvezi Natu. Že pred časom je v enem od člankov Guskova poudarila “da si Nato prizadeva enkrat za vselej izriniti Rusijo z Balkana”, glede na to, da gre za “geopolitično zelo občutljivo svetovno regijo”.

Vodja Balkanskega sektorja Ruskega inštituta za strateške raziskave dr. Nikita Bondarev pa meni, da je Srbija pomembna za Nato kot tranzitna država in “ključ do balkanskega polotoka, s tem pa tudi ključ do vsega vzhodnega Sredozemlja”. Poleg reakcij na protirusko ozadje Natove politike do Srbije usmerjajo Moskvo pri teh prizadevanjih tudi razlogi, povezani z nekakšno politično simboliko. Prizadevanje, da Srbija ne bi postala članica zavezništva Nato, kot meni dr. Sergej Romanjenko (zgodovinar in balkanist ter predavatelj na Ruski državni univerzi za družbeno-humanistične študije): “… je poskus, da se ohrani vsaj navidezno ravnotežje in obstoj zaveznikov (Rusije) v srednji in jugovzhodni Evropi.” Rusija ne skriva želje, da bi Beograd obstal izven zavezništva. Predstavnica Ministrstva za zunanje zadeve Rusije Marija Zaharova je pred časom izjavila, da Moskva od Srbije pričakuje nadaljevanje njene politike nevtralnosti.

Ni pa Moskva osamljena v nesprejemanju zamisli o vstopu Srbije v Nato, takšnega mnenja je tudi izredno veliko prebivalcev same Srbije. V takšnem stališču se odraža spomin na bombardiranje Jugoslavije v letu 1999, pa tudi dejstvo, da je Zahod podprl neodvisnost Kosova. Kot pravi politolog in analitik časopisa Nova srpska politična misao Nikola Tanasić, ni moč kar naenkrat prisiliti Srbije, da bi “vzljubila” zvezo Nato. Podpora vstopu v Nato med Srbi (ruski podatek!) naj bi nikoli ne presegla 10 odstotkov, v zadnjem obdobju pa je vsak poskus popularizacije zveze Nato v skupinskih srbskih medijskih akcijah izzval samo protiučinek. Česar pa ni moč trditi za srbske politike, med katerimi naj bi bila podpora vstopu Srbije v Nato vse izrazitejša.

Eden od znakov neskladja med razpoloženjem prebivalstva in težnjami elite je tudi zunanja politika države, v kateri politiko približevanja Natu kombinirajo z izjavami o pomembnosti povezav z Rusijo. Po mnenju ruskih političnih in vojaško-političnih analitikov je Beograd v minulih letih uspešno lovil ravnovesje med zahodom in Rusijo ter “poskušal sedeti na dveh stolih”. Toda takšen položaj ne more trajati neskončno dolgo, tako da bo morala Srbija (po mnenju ruskih analitikov) izbrati eno od variant, ki po vsemu sodeč ne bo ustrezala tudi Moskvi. Edina možnost, da bi Moskva preprečila takšen potek dogodkov, je aktiviranje njene prisotnosti na Balkanu.

Pripravil: B. Knific, foto: Military Forum

Jugoslovanska ljudska armada