Zemljevid dobave orožja izoliranim državam v letu 2014

KAKO PRIHAJA OROŽJE NA BLIŽNJI VZHOD

Več državam po svetu je uspelo zgraditi velik arzenal orožja kljub različnim mednarodnim sankcijam in izolaciji s strani zahodnih držav. Te držav so se namreč povezale, razvile pa tudi zelo močno lastno orožarsko industrijo.

Tako ima Kitajska v svoji oborožitvi protisatelitsko orožje, napredne lovce in balistične rakete, kljub temu da so ZDA prepovedale vso trgovino povezano z orožjem s Pekingom, po dogodkih leta 1989 na trgu Tienanmen. Arabska liga na drugi strani vzdržuje uradni bojkota Izraela, ki ima kljub temu najmočnejšo vojsko na Bližnjem vzhodu. Tako tudi sankcije EU in ZDA niso ustavile ruskega načrta vojaške modernizacije, piše Business Insider.

Vendar pa se Kitajska, Izrael in Rusija soočijo z veliko manj ovirami na mednarodnem trgu orožja kot tiste izolirane države, ki so na ameriškem seznamu držav, ki podpirajo oz. financirajo terorizem.

Vendar pa tako Sirija, Severna Koreja, Sudan in Iran, kot tudi Irak, Palestina ter Libanon dobivajo orožje iz tujine, s tem pa dopolnjujejo domačo proizvodnjo orožja, ki se je prav po uvedbi sankcij močno razbohotila.

Zanimive so informacije od kod te države pridobivajo orožje, kar je prikazano na spodnjem zemljevidu po informacijah Stockholmskega mednarodnega mirovnega raziskovalnega inštituta (SIPRI) za leto 2014.

Na tem seznamu so tudi štiri države, ki so v zadnjem času v središči pozornosti celega sveta – Iran, Sirija, Sudan in Severna Koreja, ki se vsaka zase šteje za pomembno vojaško silo, sankcije pa ne vplivajo bistveno na njihovo vojaško udejstvovanje.

Pripadniki Iranske revolucionarne garde se tako borijo v Iraku in Siriji, režim sirskega predsednika al-Assada se že več kot štiri leta spopada z uporniki in džihadskimi skupinami, sudanski režim pa je preživel več državljanskih vojn ob izjemno slabih gospodarskih razmerah.

Severna Koreja, ki je bil odstranjena z ameriškega seznama sankcij v letu 2008, v upanju na uspešne pogovore o razoroževanju, ima še vedno 1,2 milijona vojakov (od skupaj 15 milijonov državljanov), na tisoče kosov topništva in celo jedrsko orožje.

Te države so uspele kljub sankcijam dobro razviti vojaške zmogljivosti in lastno proizvodnjo orožja, deloma prav zaradi mednarodne izolacije.

Tako je na primer 30 let zahodnih sankcij (zaradi jedrskega programa) primoralo Iran, da razvije eno izmed najbolj obsežnih gospodarskih panog na Bližnjem vzhodu – proizvodnjo lastnega orožja.  Če bi Iran lahko kupoval orožje iz ZDA ali Evrope, zagotovo ne bi razvil lastnih bojnih ladij in podmornic. Podoben primer je Severna Koreja, ki ima velike zmogljivosti proizvodnje orožja, vse od osebnega do balističnih izstrelkov.

Te države pa razvoj lastnega orožja financirajo tudi s prodajo orožja, skupaj z vojaško pomočjo, tudi drugim državam oz. narodom (skupinam), ki so jih doleteli mednarodni embargi orožja zaradi notranjih napetosti. Tako Iran prodaja orožje Siriji, v Sudanu pa so pomagali zagnati domačo industrijo orožja, kar je omogočilo sudanskim oblastem, da so porazili provladni militantnih skupin.

Podobno se tudi Rusija in Kitajska odločata za prodajo oborožitvenih sistemov skoraj vsem zainteresiranim kupcem, ugotavlja Stockholmskega mednarodnega mirovnega raziskovalnega inštituta (SIPRI). Prav tako tudi Belorusija, ki je že dolgo pod različnimi sankcijami zaradi kršenja človekovih pravic, prodaja orožje Sudanu.

Zemljevid dokaj nazorno kaže kakšne so v resnici posledice sankcij oz. njihovo uspešnost. Prav te so namreč spodbudile sodelovanje med temi državami na nek drugačen način, hkrati pa še vzpodbudile razvoj proizvodnje orožja.

Pripravil: A. Knific, foto: Business Insider