Podmorničarstvo Jugoslavije

Društvo PODMORNIČAN Ljubljana je v sodelovanju s kolegi iz Beograda in Pulja sredi poletja 2014 v slovenskem jeziku izdalo knjigo Podmorničarstvo Jugoslavije, ki zajema celotno obdobje zgodovine podmorničarstva na jugovzhodni obali Jadranskega morja. Kot pravijo v društvih:  “Podmornic ni več, mi pa smo še tu!” in “Nekoč nas ne bo, ostala pa bo ta monografija!” nam ta knjiga prenaša spomine, dejanja in delovanje podmorničarjev na območju bivše Jugoslavije, v katerih je sodelovalo tudi mnogo Slovencev.

Začetki jugoslovanskega podmorničarstva segajo v leto 1928, ko sta 8. aprila v zaliv Boke Kotorske vpluli prvi dve podmornici Hrabri (P-1) in Nebojša (P-2) razreda L iz britanske ladjedelnice v Newcastlu. Prihod prvih dveh jugoslovanskih (Kraljevina SHS) podmornic je predstavljal začetek razvoja podmorničarstva na tem prostoru, ki je neprekinjeno trajalo 77 let, vse do leta 2005. Takrat se je Črna gora odločila prodati še zadnjih 9 podmornic iz skupne države (z oznakami – Heroj P-821, Uskok P-823 razreda heroj, Sava P-831, Drava P-832 razreda sava in Tisa P-911, Una P-912, Zeta P-913 (razstavljena v Muzeju vojaške zgodovine v Pivki in podrobno opisana v reviji Obramba, december 2011), Kupa P-915 ter Vardar P-916 razreda una.

Monografija Podmorničarstvo Jugoslavije tako na 462 straneh podrobno opisuje jugoslovansko podmorničarsko zgodovino, vključuje 38 avtorskih tekstov, katerim je priloženih 570 fotografij.

“Slovenci smo pomorski narod z bogato pomorsko zgodovino in tradicijo. V svoji zgodovino smo živeli, delali in pluli pod različnimi zastavami in soustvarjali pri razvoju pomorstva, ladjarstva, šolstva in znanstveno-raziskovalnega dela ter pomorske ureditve nasploh. Tudi v podmorniški enoti so od začetka naprej delovali številni Slovenci, ki so skozi vsa leta pustili pečat tako v posadkah, kot tudi s slovensko industrijo in njenimi prispevki, ki niso bili majhni in nepomembni.” (Boris Geršak)