Kot za večino tehničnih izumov v zgodovini so se tudi za letala bratov Wright kmalu začeli zanimati generalštabi tedaj modernih vojska, čeprav vsi niso imeli jasnih zamisli, za kaj naj bi bila letala sploh uporabna. Med vodilnimi nemškimi strokovnjaki je bilo celo slišati mnenje, da so letala primerna le za v cirkus. V času, ko so bila ta še okorna in so se pogosto kvarila, jim pomanjkanja vizije ne gre zameriti, ki pa je ni manjkalo Francozom, ki so do leta 1912 že zasnovali takrat najmočnejše letalstvo na svetu. Z organizacijo po eskadriljah, ki so jih spremljale premične delavnice za popravilo letal, ter delitvijo na pilotsko in tehnično sestavo, so položili temelje moderni organizaciji letalstva. A tudi Francozi niso letal uporabili za kaj več kot le za izvidovanje in usmerjanje artilerijskega ognja. Šele po začetku 1. svetovne vojne so letala začela izvajati prave bojne akcije in v burnih letih, ki so sledila, je vojaško letalstvo dobilo vidno, čeravno še ne enakopravno vlogo med ostalima dvema vejama vojske.
Druga vojna je prinesla težke bombnike, ki so za spremstvo in zaščito uporabljali lovce. Najbolj znamenita letalska bitka je bila bitka za Britanijo leta 1940. V njej so prvič uporabili elektronsko sredstvo za zaznavanje ciljev v zraku, letal – to je radar.
Z izrazom bojno letalstvo mislimo na tisti del vojaškega letalstva, katerega osnovni namen je ognjeno bojno delovanje po ciljih v zraku in na tleh. Sodobne letalske doktrine postavljajo pred bojno letalstvo tri glavne naloge: boj za prevlado v zračnem prostoru, letalsko podporo drugim vejam vojske ter udare po nasprotnikovih strateških ciljih.

V šestdesetih letih so v bojna letala, predvsem lovce, že vgrajevali računalnike, povezane z radarji, ki so prek avtomatskega pilota usmerjali lovce na cilje: letala nasprotnika. Še naprej so zahtevali velike hitrosti, velike višine. Lovci so prestrezali izvidnike visoko, na višino so se morali vzpenjati silno hitro. Bojna letala prihodnosti ne bodo nikoli v vidnem stiku med seboj, na cilje bodo izstreljevala rakete srednjega in dolgega dosega tudi zunaj vidne razdalje, vendar bo moral to zaznati radar.

Vgrajevanje ogromno naprav v sodobna bojna letala zahteva dolgotrajno integracijo sistemov, predvsem elektronskih in namerilnih ter oborožitvenih sklopov, dostikrat pa tudi pogonskih. Ta integracija in preizkušanja se velikokrat tako zelo zavlečejo, da se postavi vprašanje smiselnosti prvotne namembnosti letala.

V prihodnosti naj bi večino bojnih nalog letalstva opravljala letala brez posadke (UCAV/ Uninhabited Combat Air Vehicles). S pomočjo satelitske podatkovne zveze jih bodo nadzirali operaterji na tleh, večina bojnih postopkov pa bo avtomatizirana. Letala bodo povezana v skupno podatkovno omrežje na bojišču, ki bo omogočalo učinkovito poveljevanje in nadzor.
Dovolimo pa si tvegati napoved, da brezpilotna letala nikoli ne bodo prevzela vseh bojnih nalog letalstva. Kajti bojevanje v zraku je preveč resno in zapleteno opravilo, da bi ga lahko prepustili izključno robotom in njihovim programskim algoritmom.
Vsebinska poglavja:
Sto let razvoja bojnih in vojaških letal
Klasifikacija bojnih in vojaških letal
Taktika bojnega letalstva
Radarji sodobnih bojnih letal
Šolska letala
Bombniki – izumirajoča vrsta
Izvidniki, patruljna letala, letala za zgodnje odkrivanje
Transportna letala